Wattude RFI e hello jaɓɓorgo
Ko Dokteer Safiyatu JALLO dañuɗo mbuuñaari "Paul Bourdarie" woni koɗo men hannde
Ko holno ɗee pehe ƴettaaɗe fii jannde sukaaɓe duguɓe hare haanaa yeɗɗinireede haa ɗe dunca [2]
Alhaali lellugol walla ŋakkugol jannginooɓe, cimtol "UNESCO" hollii wonnde miliyonji 69 no ŋakki e nder aduna
Needi: ñalaande winndereyankoore hertinanaade janginoowo
Anngal tabbitagol ɗii cuuɗi janngirɗi e nder yoga e leyɗe Afrik
Gine, alhaali ɓee jannginooɓe e ɗii lekolji ɗi wonaa laamuyankooji, caɗeele ɗe ɓe heɓata
Afrik: udditugol lekkolji e caɗeele kisal, di'e e ɓeydagol coggeeli
Alhaali ɓee jannginooɓe e dowri, ko holno ngurdam maɓɓe fewndori? [Taskaram fillitaaɗo]
Needi: Lekkolji ɗi dame mum uddi sabu fitina hare no ɗuuɗi e nder Afrik [Taskaram fillitaaɗo]
Battane ɓornugol janngooɓe "Semmbol" fii yanngingol si ɓe haalii ɗemngal maɓɓe muynaangal ka lekkolji [Taskaram fillaaɗo]
Taƴere 7ɓere: Ko an, ciwlagol ngol !
Taƴere 6ɓere : Ko o poliisiijo
Alhaali ɓee iwooɓe ka woɗɗi ara janngugol jannde toownde ka ca'e mawɗe [fillitaaɗo]
Ko Mammadu Misbaahu Balde woni koɗo njuɓɓudi jontere "Ko Mbiiɗon?"
Alhaali ɓee jannginoowo e dowri, ko holno ngurdam maɓɓe fewndori?
Golle: alhaali jannguɓe gayni alaa golle e nder goɗɗe e leyɗe Afrik [Oo tasrkaram ko fillitaaɗo]
Jantoore: Jannginooɓe lekkolji Kamerun no yoppi golle maɓɓe gila jonte tati
Ko woni battane ɗee tinirɗe (ekranji) e ɓee sukaaɓe hannde? [Yewtere fillitaande]
ko Sileey Goorbal SII, ardiiɗo fedde wi'eteende e ɗemngal faransi "Coalition Education Pour Tous", woni koɗo men hannde
Ko hommbo faggitanii anngal polgal sukaaɓe janngooɓe e duɗe Afriknaaje?
Ko honno yiiruɗon alhaali woppuru golle jannginooɓe e duɗe leyɗe goɗɗe Afrik?
Hannde hiɗen jaɓɓii Profeseer Umaar Jibi NJAAY Jannginoowo to Iniwersite "Gaston Berger" Senegaal
Caɗeele ɗe jangooɓe Afriknaaɓe wonuɓe e leyɗe janane jogii
Alhaali Koɗanɗe walla cuuɗi e njoɓdi janginooɓe [ Oo taskaram ko fillitaaɗo]
Loowdi ndi etiɗaa heɓude ndin woodaaka maa ndi acciino heɓaade.